+386 5 707 40 00 info@bsezana.si

Predstavitev zavoda

Bolnišnica Sežana je bila izgrajena leta 1936 za potrebe zdravljenja in rehabilitacije bolnikov s pljučnimi boleznimi. Njena dejavnost je bila tako zdravstvena kot tudi zdraviliška. Del njenih kapacitet je bil namreč namenjen prebivalstvu tržaškega zaledja za revitalizacijo, predvsem otrok in delavk, ki so delale v tobačni industriji. Za otroke je bila vodena preventivna dejavnost, da ne bi obolevali za TBC. V času II. svetovne vojne je bila nemška vojaška bolnišnica. Po vojni, točno leta 1953 se je začela njena adaptacija in dograditev gospodarskega dela (sedanja enota dialize). To je bilo obdobje, ko je po vsej Evropi razsajala epidemija tuberkuloze, kar je terjalo zdravljenje večjega števila prebivalstva. V obdobju najtežjih, povojnih razmer in številnih obolelih, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, je bilo na razpolago tudi do 250 bolniških postelj.

Glede na takratne ugodne delovne pogoje, se je v bolnišnici kalila vrsta strokovnjakov s področja pulmologije in interne medicine, ki so kasneje odhajali v mestna središča oz. druge bolnišnice in postali priznani strokovnjaki v slovenskem prostoru.

Po zajezitvi tuberkuloze se je v bolnišnici, med leti 1970 in 1980 začela in nato nadaljevala vse do leta 2000, programska in finančna kriza. Nad bolnišnico je tako dolga leta visela grožnja za njeno zaprtje. Bili so poskusi uvajanja novih programov, med slednje uvrščamo npr. zdravljenje bolnikov, ki so bili v bolnišnico premeščeni predvsem iz UKC Ljubljana. Bolniki so bili najpogosteje v terminalni fazi bolezni. In to obdobje lahko štejemo v zgodovini bolnišnice kot najbolj neugodno. Veliko specialistov, ki so se tudi usposabljali za delo v bolnišnici in to predvsem za zdravljenje pljučnih bolnikov, je kmalu začelo iskati »varnejša» delovna mesta in tako so bolnišnico zapuščali. Njim so sledile tudi medicinske sestre in tako se je začaran krog sklenil. Temu je potem sledilo še krčenje programa, do najtežje situacije, ko je bolnišnica ob spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti izgubila specialistično ambulantno dejavnost (vse, razen pulmološke). Temu je sledila nato še večja finančna kriza in tako se je splošni nastanitveni in kadrovski standard slabšal iz leta v leto. Zaradi pomena bolnišnice za okolje, je bila pogosto predmet političnih razprav in seveda tudi pobud, da se omogoči njeno nemoteno delovanje in, da se ji omogoči dejavnost tudi iz drugih področij, predvsem pa, da se ohrani njen obstoj.

Te aktivnosti so bile posebej intenzivne v letih med 1994 do 2000, ko je bolnišnica začela počasi pridobivati nov strokovni kader, ki je začel izvajati nove programe in to predvsem na področju neakutne bolnišnične obravnave, tj. na programu podaljšanega bolnišničnega zdravljenja z/in rehabilitacijo in spec. ambulantni dejavnosti.

Bolnišnica si je v zadnjih letih zelo prizadevala, da bi s strani ustanovitelja MZ pridobila tudi sredstva za sanacijo prostorov in nabavo nove opreme. Delno so se ti načrti izpolnili med leti 2011 in 2012, ko je MZ bolnišnici odobrila sredstva za prenovo celotnega I. nadstropja, vodovodnega omrežja in kanalizacije.

Prej navedena celostna prenova se je izvajala sočasno z energetsko prenovo bolnišnice (financirana iz EU skladov, delno MZ in v dokaj velikem obsegu tudi s strani bolnišnice same).

Že v l. 2017 se je aktivno pristopilo k pripravi dokumentacije za nove investicije, tj. izgradnjo prostorov za fizio. in del. terapijo (pokritje terase), obnovo fasade na dializi, vgradnjo tovornega dvigala in izgradnjo ekološkega otoka. Razpis za izvedbo del je bil objavljen v mesecu januarju l. 2018. S pričetkom del se je začelo v jesenskih mesecih 2018 in zaključek del je bil v drugi polovici leta 2019. V l. 2020 so se pripravili novi načrti za sanacijo kinodvorane in njene preureditve za pridobitev novih posteljnih kapacitet za izolacijske sobe, garderobe in ureditev jedilnice za zaposlene. DIIP je bil vključen v načrt investicij pri Ministrstvo za zdravje v l. 2020. Časovnica za samo izvedbo še ni bila narejena. Načrtuje se, da bi sredstva za to investicijo v višini 1.7 mio EUR zagotovilo Ministrstvo za zdravje.